Neplačana odsotnost je tema, ki med računovodji in delodajalci sproža razprave že več kot dve desetletji. Leto 2026 je zaradi sprememb zakonodaje prineslo pomembne spremembe, zato je treba odgovore o prispevkih, dohodnini in zavarovanju preveriti po novih členih. Če delavec cel mesec ne dela in nima pravice do nadomestila plače, to ne pomeni, da so vse obveznosti avtomatično nič.
Zakaj neplačana odsotnost ne pomeni meseca brez obveznosti
Na prvi pogled se zdi preprosto: če zaposleni ne dela in nima pravice do nadomestila, mu delodajalec ne izplača plače. Toda pri socialnih zavarovanjih zgodba ni končana. Pri običajni neplačani odsotnosti zavarovanje praviloma ostane aktivno, saj se obvezno zavarovanje zaradi takšne odsotnosti med trajanjem delovnega razmerja samo po sebi ne prekine. To pomeni, da odsotnost ni enaka ničelni osnovi za socialne prispevke.
Spremembe ZPIZ-2O v letu 2026
V starejših razpravah in razlagah boste pogosto našli sklice na določene člene ZPIZ-2 in pravilo o valorizirani osnovi iz zadnjega meseca pred odsotnostjo. ZPIZ-2O pa je ureditev s 1. januarjem 2026 preuredil in vsebinske določbe prenesel drugam. Za leto 2026 je bistveno, da se pri običajni odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila plače obvezno zavarovanje praviloma ne prekine, razen če gre za suspenz pogodbe ali prenehanje delovnega razmerja. Pri iskanju rešitev za svoje podjetje je ključno, da ne sledite zastarelim spletnim nasvetom, temveč se obrnete na zanesljivo poslovno svetovanje.
Od katere osnove se izračunajo prispevki?
Pri neplačanem dopustu se prispevki ne izračunajo od nič. Uporabi se posebna prispevna osnova, ki je vezana na plačo zavarovanca v zadnjem mesecu pred nastopom odsotnosti in se ustrezno valorizira glede na gibanje povprečnih mesečnih plač. Ena najpogostejših napak je razmišljanje, da če ta mesec ni plače, je osnova nič. Cel mesec neplačanega dopusta je lahko precejšen finančni strošek, čeprav zaposleni dejansko ne prejme neto plače.
Kdo plača prispevke in ali jih lahko delavec povrne?
Po aktualni ureditvi je delodajalec pri tej vrsti odsotnosti zavezanec tudi za del zavarovančevega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zakon pa posebej določa tudi obveznosti delodajalca za njegov del prispevkov. Pri obračunu leta 2026 ne bi avtomatično sledili splošnemu nasvetu, da naj delavec podjetju vrne vse prispevke. Tak odgovor je preširok. Pri posameznih prispevkih je treba preveriti zakonskega zavezanca, nato pa šele dogovoriti morebitno povračilo dela, ki dejansko bremeni zaposlenega. Zasebni sporazum ne more spremeniti tega, kdo je po zakonu zavezanec. Če delodajalec trajno prevzame obveznost, ki bi sicer bremenila zaposlenega, se lahko odpre vprašanje dodatnega obdavčljivega dohodka oziroma bonitete. Pri ustanovitvi d.o.o. ali vodenju obstoječega podjetja je takšna navzkrižja potrebno reševati preventivno.
Aktualni REK-O in obračun dohodnine
Neplačana odsotnost se v aktualnem sistemu obračunavanja obravnava kot posebna osnova za socialne prispevke. Aktualni REK-O ima za to posebno oznako P03 – Neplačana odsotnost. Pri obračunu se ločeno spremljajo prispevki delojemalca in delodajalca za PIZ, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in brezposelnost. Računovodje, ki na spletu najdejo stare odgovore z navedbami starih zaporednih številk REK-1, morajo biti pozorni, saj za leto 2026 uporabljamo aktualni REK-O. Glede dohodnine velja pravilo, da se od samega zneska neplačane odsotnosti ne obračuna dohodnina kot od izplačane plače. Prispevna osnova in davčna osnova za dohodnino nista ista stvar. Če delavec nima drugega obdavčljivega izplačila, se ne obračuna dohodnina od fiktivne plače.
Priporočila za delodajalce pred odobritvijo
Neplačani dopust je običajno dogovorjena odsotnost v interesu delavca. ZDR-1 splošne oblike neplačanega dopusta posebej ne ureja, lahko pa jo podrobneje določajo kolektivne pogodbe. Pred začetkom odsotnosti naj bo pisno določeno trajanje, način obračuna prispevkov in način povračila obveznosti. To je bistveno bolj varno kot ustni dogovor. Priporočamo naslednje korake:
- Preverite kolektivno pogodbo in interne akte, ki veljajo za podjetje.
- Z delavcem sklenite jasen pisni dogovor o trajanju neplačane odsotnosti.
- Računovodstvo naj pred odsotnostjo izračuna prispevno osnovo in ocenjeni strošek.
- Za vsak posamezni prispevek preverite, kdo je zakonski zavezanec.
- Vnaprej določite način morebitnega povračila tistih obveznosti, ki bremenijo zaposlenega.
- Pri obračunu uporabite aktualni REK-O in ne starega REK-1 iz spletnih razprav.
Če gre za cel mesec, naj računovodstvo vnaprej simulira obračun. Tako delavec ve, koliko ga bo odsotnost dejansko stala, delodajalec pa se izogne presenečenju pri plačilni listi. Podjetniki, ki šele začenjajo in razmišljajo o ustanovitvi s.p., morajo upoštevati, da lahko napačen obračun ali zastarel spletni nasvet podjetju povzroči nepotrebne stroške. Enako velja za tujce, ki zaposlujejo v Sloveniji. Pravočasno prepoznavanje davčnih pasti je ključno, zato vam je na voljo tudi virtualna pisarna za podporo pri administraciji. Za dodatna vprašanja nas lahko kontaktirate preko strani Virtual+ virtualna pisarna.
English summary
Unpaid leave in Slovenia in 2026 does not automatically terminate an employee’s compulsory social insurance. Even when no salary is paid, social-security contributions may still have to be calculated on a statutory contribution base. Slovenia changed the relevant pension-insurance provisions from 1 January 2026, so older online guidance may reference legal articles and payroll forms that are no longer current. Employers should arrange unpaid leave in writing, check the applicable collective agreement and have payroll calculate the contribution consequences before the leave begins.
Viri in pravna podlaga
Članek je informativne narave in ne nadomešča individualnega pravnega, davčnega ali računovodskega svetovanja. Pri pripravi vsebine so upoštevane aktualne določbe ZPIZ-2 po spremembah ZPIZ-2O, aktualni način poročanja REK-O ter praktične razprave računovodij in podjetnikov iz obdobja 2003-2026. Pri konkretnem primeru je treba vedno preveriti veljavno kolektivno pogodbo, status delovnega razmerja in aktualno zakonodajo na dan obračuna. Datum preverjanja: 8. 9. 2026.