Interventni zakon za razvoj Slovenije (ZIURS) je postal ena najbolj iskanih gospodarskih in socialnih tem leta 2026. V enem zakonskem paketu se prepletajo davki, prispevki, samozaposleni, normiranci, upokojenci, dolgotrajna oskrba, DDV in delo po upokojitvi. Ob tem se je odprlo še ustavnopravno vprašanje: ali je referendum o takem omnibus zakonu dopusten, če del določb posega na področje davkov in obveznih dajatev? Za podjetnike pa politični spor ni najpomembnejši. Pomembnejše je nekaj precej bolj praktičnega: koliko bomo po spremembah dejansko plačevali, kdo bo razbremenjen, kdo bo nosil strošek in ali se zaradi zakona splača spreminjati način poslovanja.
Kaj se trenutno dogaja z referendumom o ZIURS?
Državni zbor je Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije sprejel maja 2026. Nato je 27. maja sprejel sklep, da zakonodajnega referenduma o zakonu ni dopustno razpisati. Pobudniki referenduma so se obrnili na Ustavno sodišče, kjer je bila zadeva evidentirana pod opravilno številko U-I-106/26. Ustavno sodišče je zadevo obravnavalo na seji 24. julija 2026. Na dan priprave tega članka, 11. avgusta 2026, po trenutno javno preverljivih objavah odločba v tej zadevi še ni objavljena. Zato ni korektno trditi, da je referendum že dokončno dovoljen ali dokončno prepovedan. Dokler odločitev ni javno objavljena, je treba spremljati uradne objave Ustavnega sodišča.
Zakaj je referendum sploh ustavnopravno sporen?
Drugi odstavek 90. člena Ustave določa več skupin zakonov, o katerih zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati. Med njimi so tudi zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah. ZIURS pa ni klasičen davčni zakon. Gre za širok paket ukrepov, ki posega na več vsebinsko različnih področij. Prav zato je nastal spor: ali nekaj davčnih oziroma prispevnih določb pomeni, da mora biti pred referendumom zaščiten celoten zakon, tudi deli, ki niso davčni?
Del javnosti to vidi kot pomemben test omejitev tako imenovane omnibus zakonodaje. Pogost argument je, da bi bilo pregledneje in pravno čisteje, če bi bile večje sistemske spremembe razdeljene v več ločenih zakonov. Drugi poudarjajo, da je treba upoštevati ustavno prepoved referenduma o obveznih dajatvah in presojati zakon kot celoto.
Kaj je v ZIURS pomembno za podjetnike?
Razprava o zakonu je za s.p.-je, družbenike, delodajalce in računovodje pomembna predvsem zato, ker se dotika področij, ki neposredno vplivajo na strošek dela in obdavčitev. Med najbolj izpostavljenimi temami so normirani odhodki, prispevki samozaposlenih, omejitev osnove za socialne prispevke pri višjih dohodkih, prispevek za dolgotrajno oskrbo, obdavčitev določenih dohodkov ter spremembe DDV. Prihodki, priznani odhodki in načrtovana rast so ključni za oceno učinka, zato je pred morebitno spremembo oblike poslovanja, na primer pri ustanovitvi s.p. ali ustanovitvi d.o.o., nujen natančen izračun.
Normiranci in samozaposleni: naslov zakona ni dovolj – potreben je izračun
Pri normirancih je največja napaka, da se gleda samo odstotek davka. Za resnično primerjavo je treba upoštevati prihodke, priznane odhodke, prispevke, druge dohodke, DDV-status, morebitne zaposlene in načrte rasti. Sprememba enega parametra lahko za nekoga pomeni prihranek, za drugega pa dražji model poslovanja. Podjetnik z 40.000 EUR prihodkov in malo dejanskimi stroški ima povsem drugačen položaj kot nekdo z 80.000 EUR prihodkov, vozilom, opremo, podizvajalci in zaposlenimi. Zato se poslovne oblike ne sme menjati samo na podlagi političnega slogana »nižji davki« ali »ugodnejši normiranec«.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo: zakaj povzroča toliko jeze?
Po veljavni ureditvi je prispevek za dolgotrajno oskrbo obvezno socialno zavarovanje. Zaposleni plačujejo 1 % bruto plače, delodajalci dodatni 1 %, upokojenci 1 % neto pokojnine, samozaposleni in kmetje s prijavljeno dejavnostjo pa 2 % osnove. Za samozaposlene in osebe z dopolnilno dejavnostjo se prispevek pobira skupaj z mesečnimi obveznostmi prek FURS. V javni razpravi se srečujeta dve zelo različni življenjski izkušnji. Ljudje, ki imajo svojca v domu in jim novi sistem krije del storitev dolgotrajne oskrbe, opozarjajo, da sistem že prinaša konkretno korist. Drugi doma skrbijo za zelo stare starše in imajo občutek, da plačujejo prispevek, od katerega trenutno ne dobijo skoraj nič. Ravno ta razkorak med načelom solidarnosti in dejansko dostopnostjo do storitev je razlog, da je tema tako čustvena.
Upokojenci, delo po upokojitvi in vprašanje kadrov
Druga občutljiva tema je delo ljudi, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Del javnosti meni, da bi morali starejši, ki želijo in zmorejo delati, lahko ostali aktivni brez nepotrebnih omejitev. To je posebej pomembno v dejavnostih, kjer primanjkuje izkušenega kadra. Drugi opozarjajo, da je treba pri takih rešitvah paziti na medgeneracijsko pravičnost, pokojninsko blagajno in dejansko prostovoljnost nadaljevanja dela. Pri tem je pomembno ločiti med človekom, ki dela zato, ker želi ostati aktiven, in človekom, ki dela zato, ker s svojo pokojnino ne more normalno živeti.
Nižji DDV: ali nižja davčna stopnja avtomatično pomeni nižjo ceno?
Ni nujno. Končna cena ni sestavljena samo iz DDV. V njej so nabavna cena, logistika, plače, energija, najemnine, marža in konkurenca. Če se DDV zniža, ima podjetje možnost, da znižanje prenese na kupca, vendar ga trg sam po sebi ne prisili, da celotno razliko tudi dejansko prenese v maloprodajno ceno. Zato je pri ocenjevanju učinka znižanja DDV pomembno gledati dejanske cene pred in po spremembi, ne samo nominalno davčno stopnjo.
Razvojna oziroma socialna kapica: konkurenčnost ali nevarnost za javne finance?
Pri omejevanju osnove za socialne prispevke se srečata dva legitimna cilja. Prvi je konkurenčnost: podjetja z visoko usposobljenim kadrom tekmujejo z Avstrijo, Nemčijo, Švico in globalnim trgom dela. Če je razlika med stroškom delodajalca in neto plačo previsoka, je vrhunski kader težje zadržati v Sloveniji. Drugi cilj je stabilno financiranje socialnih blagajn. Kritiki opozarjajo, da omejitev prispevkov pri najvišjih plačah zmanjšuje prihodke sistemov, ki se financirajo solidarno. Ključno vprašanje zato ni, ali je »kapica dobra ali slaba«, ampak kje je meja, pri kateri davčna razbremenitev prinese več gospodarske aktivnosti in kje začne samo zmanjševati prihodke brez zadostnega razvojnega učinka.
Kaj ljudje v resnici sprašujejo? Ne ideologije – denar, pravičnost in predvidljivost
Iz številnih odzivov se ponavljajo ista vprašanja. Nekdo z minimalno pokojnino sprašuje, zakaj plačuje prispevek za storitev, za katero ne ve, ali jo bo sploh lahko pravočasno koristil. Nekdo, ki ima starša v domu, odgovarja, da mu je sistem že znižal strošek oskrbe. Samozaposleni opozarja, da se mu pri visokih prispevkih delo vedno manj splača. Zaposleni pa sprašuje, zakaj razbremenitve niso bolj usmerjene tudi v srednji dohodkovni razred.
Pojavlja se tudi širše vprašanje: ali bi morala država pred novimi davčnimi spremembami najprej pokazati, kje je mogoče zmanjšati birokracijo, podvajanje postopkov in stroške javnega sektorja. Na drugi strani zaposleni v javnih službah opozarjajo, da so posploševanja nevarna in da so mnogi oddelki kadrovsko podhranjeni ter že danes združujejo delo več različnih funkcij. To je pomemben signal tudi za podjetnike: ko govorimo o optimizaciji, moramo meriti procese in rezultate, ne pa optimizacije enačiti samo z rezanjem števila ljudi.
Kaj pravi vlada: do približno 1 milijarde EUR manj javnofinančnih prihodkov
Vlada je maja 2026 predlog ZIURS ocenila kot fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit. Po oceni Ministrstva za finance bi lahko predlagani ukrepi znižali javnofinančne prihodke za približno 1 milijardo EUR oziroma okoli 1,4 % BDP na leto. Vlada opozarja tudi na možen vpliv na že dogovorjene obveznosti Slovenije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. To je stališče vlade, ne nevtralna napoved izida. Zagovorniki davčnih razbremenitev bi lahko nasprotno trdili, da nižja obremenitev dela in podjetništva lahko spodbudi gospodarsko aktivnost, investicije in zaposlovanje. Dejanski učinek je odvisen od konstrukcije ukrepov, odziva podjetij in potrošnikov ter od tega, kako država nadomesti morebiten izpad prihodkov.
Kaj naj naredi podjetnik zdaj?
Najslabša možnost je, da na podlagi ene novice takoj spremeni s.p. v d.o.o., zapre dejavnost ali spreminja izplačila. Dokler pravni status ZIURS in referendumskega postopka ni dokončno razjasnjen, je smiselno delati s scenariji.
- Naredite izračun trenutnega letnega stroška poslovanja: davki, prispevki, računovodstvo, najemnina, potni stroški in administracija.
- Pripravite scenarij A: današnja pravila ostanejo nespremenjena.
- Pripravite scenarij B: uveljavijo se predlagane davčne in prispevne spremembe.
- Pri normirancih primerjajte normirane in dejanske stroške, ne samo davčne stopnje.
- Če imate zaposlene, izračunajte celoten strošek dela in učinek morebitne omejitve prispevne osnove.
- Če ste tik pred upokojitvijo ali zaposlujete starejše strokovnjake, preverite več možnosti nadaljevanja dela.
- Pri dolgotrajni oskrbi ločite trenutno obveznost plačevanja prispevka od dejanske upravičenosti do posamezne pravice.
Virtual+ pogled: največ prihranimo tam, kjer strošek lahko dejansko nadzorujemo
Davčna zakonodaja se spreminja in podjetnik nanjo nima popolnega vpliva. Ima pa vpliv na velik del svojih operativnih stroškov. Poslovni naslov, fizična pisarna, vožnje po pošto, arhiviranje dokumentacije, izgubljen čas in nepregledna administracija so stroški, ki jih je mogoče zmanjšati takoj. Pri Virtual+ virtualni pisarni lahko podjetje preseli sedež na Stegne 35 v Ljubljani. Poslovno pošto vsak delovni dan skeniramo in pošljemo na e-naslov, do fizične pošte pa je možen 24/7 dostop z osebnim PIN-om. Po potrebi je mogoče najeti tudi opremljeno pisarno po uri ali dnevu. To ne rešuje davčne reforme, lahko pa zmanjša stroške, ki jih podjetnik plačuje ne glede na to, katera vlada ali davčna ureditev je trenutno v veljavi.
Pogosta vprašanja: ZIURS in referendum 2026
Ali je referendum o ZIURS že dovoljen?
Na dan 11. avgusta 2026 po trenutno javno preverljivih objavah odločba Ustavnega sodišča v zadevi U-I-106/26 še ni objavljena. Ustavno sodišče je zadevo obravnavalo 24. julija 2026.
Zakaj je referendum sporen?
Ker ZIURS vključuje tudi davke in druge obvezne dajatve, za katere Ustava omejuje referendum, hkrati pa zakon vsebuje tudi druge vsebine. Spor se zato nanaša na vprašanje obsega ustavne prepovedi pri širokem omnibus zakonu.
Ali trenutni prispevek za dolgotrajno oskrbo že velja?
Da. Po veljavni ureditvi ga plačujejo zaposleni, delodajalci, upokojenci, samozaposleni in druge zavezane skupine po različnih stopnjah.
Ali naj zaradi ZIURS že zdaj spremenim obliko poslovanja?
Praviloma ne brez individualnega izračuna. Najprej preverite trenutne številke in pripravite scenarije glede na možne spremembe.
Kaj je najpomembnejše za s.p. in normiranca?
Ne glejte samo davčne stopnje. Primerjajte letne prihodke, dejanske stroške, prispevke, DDV, druge dohodke in načrtovano rast.
Potrebujete izračun ali drugo podjetniško usmeritev? Pišite na [email protected]. Začetno vprašanje in osnovna usmeritev sta brezplačna. Več informacij: virtualplus.eu. Obiščite nas na Virtual+ virtualna pisarna.
English summary: Slovenia’s 2026 ZIURS referendum debate
Slovenia’s 2026 Development Intervention Act (ZIURS) combines tax, social-security, pension and business measures in a single legislative package. This has created a constitutional dispute because the Slovenian Constitution restricts referendums on laws concerning taxes and other compulsory levies, while ZIURS also regulates non-tax matters.
The National Assembly declared a referendum inadmissible on 27 May 2026. The case was brought before the Constitutional Court under reference U-I-106/26 and was considered on 24 July 2026. As of 11 August 2026, no final decision is visible in the currently verifiable public court publications used for this article.
For entrepreneurs, the practical takeaway is to avoid making structural decisions based only on political headlines. Model your current tax and contribution costs, compare multiple scenarios, and focus on operating costs you can control today. Virtual+ provides a business address in Ljubljana, daily digital scanning of business mail, 24/7 physical mail access via personal PIN, and office rental by the hour or day. Contact: [email protected].
Viri in pravna podlaga
- Ustavno sodišče RS – zadeva U-I-106/26 in 22. seja z dne 24. 7. 2026
- PISRS – Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), EPA 0015-X
- GOV.SI – Prispevek za dolgotrajno oskrbo
- GOV.SI – Mnenje vlade o ZIURS z dne 7. 5. 2026
Pravno opozorilo: Članek je informativne narave in ne predstavlja individualnega davčnega ali pravnega mnenja. Pri konkretni odločitvi je treba preveriti veljavno besedilo predpisov in individualne okoliščine. Datum preverjanja: 11. avgust 2026.